petek, 30. oktober 2009

zahojenci in dirkališče

Velikokrat preberem, da bi se število mrtvih na naših cestah zmanjšalo, če bi Slovenija imela dostojno dirkalno pisto, kjer bi se prepotentni vozniki "olajšali" svojega odvečnega adrenalina. Mar bi bi bilo res bolje? Moje osebno mnenje, pa morda še koga: večje neumnosti še nisem slišal. Kaj res mislite, da bi se človek, ki bi divje dodajal plin na pisti, odpeljal nekaj deset divjaških krogov in se izžet sesedel ob vrčku piva, res potem v prometu obnašal kot pohlevna ovčka? Močno dvomim. Kdor divja in nima počiščenega podstrešja, divja povsod. Problem ni v tem, da se nima kje "varno" zdivjat, problem je v človekovi naravi. Ljudje se danes izgubljajo, izgubljao stik s samim sabo, ne prepoznajo več svoje notranje biti in divjati na cesti ni nič drugega kot obupen klic nekoga, ki na samotnem odru kriči mimoidočim: POGLEJTE ME! Želja po opaženosti je včasih močnejša kot žeja in lakota. In ta dejanja, ki pogosto vodijo tudi v invalidnost ali celo smrt sebe in na žalost tudi koga drugega niso nič drugega kot klic nemoči in izgubljenosti v današnji družbi. Agresija. Ste lastnik psa? Kdaj ta postane agresiven? Ko ga je strah, jasno. Ljudje smo isti. Prestrašeni smo in slabiči. In takih je, sploh na cesti, čedalje več. In ko se tako vozim po cestah, vidim okoli sebe vse polno slabičev, ki na cesti doživijo svojih " pet minut slave". Čestitam. Danes sem ostal živ, niste me sklatili. Zato lepo prosim, ne trobite o dirkališču iz tega vzroka, ti ljudje so zreli za psihiatrijo, za dobrega terapevta, ne pa za na pisto. Motorist, ki piči na cestaku sredi mesta v trenirki, brez vsakršne zaščite in v japankah, ..., mislite da je pri taki osebi problem, da nimamo dirkališča? Ali po zadnjem kolesu skozi naselje? Ah ja, nekaj krogov na stezi in fant bi se potem vozil po predpisih. Točno to bo, kajne. Avtomobilisti so ista zgodba. Opravljen izpit, nekaj "izkušenj", morda še kak težaj varne vožnje in ljudje mislijo, da se jim je prikazala Marija. Traparije. Promet je nekaj več kot le držati volan in pritiskati na gas, tudi poznavanje in upoštevanje fizike je premalo. "Promet" je nekaj več. Veliko več kot le to. Je kultura, je odraz družbe. Zdaj se pa vprašajte, kje smo. 
Slovenci smo kakršnikoli že smo. Kar se pa tiče prometne kulture (in še marsičesa drugega), smo pa en zahojen narod. Brez zamere, a tako je. Drugačnega izraza ne poznam. Prav imajo tisti, ki trdijo, da smo slovenci vsaj 50 let za Evropo, kar se tega tiče. V tem se strinjam. Tu smo neko fazo razvoja enostavno izpustili. Če bomo to kdaj osvojili, se tega naučili, ne vem, a zaenkrat nam ne kaže dobro.
Podpiram pa idejo o dirkališču, to država vsekakor MORA imeti. Ampak spet, kakor je pri nas v navadi, kot je to večkrat že opaženo, si nazadnje objekt, pa naj gre za navaden "balinplac", prisvojijo krogi "pomembnežev", in navadna srenja niti ne pride več blizu. Tako bo, verjemite.
Pa še to: več izkušenj in "znanja" pomeni tudi več si upati. Kdor divja, bo po nekaj krogih na stezi v navadnem prometu še bolj divjal, saj bo več "znal". Logično. Če se motim, me popravite.
In ne blendajte ostalim, če vidite policiste ob cesti. Ko bo vaš otrok, šolar, na cesti, si jih boste zaželeli čimveč. Pa razmislite. 
Dodajam še dve sliki iz mojega ateljeja. Dva mojstra dirk, ki sta zaznamovala svoj čas. John Kocinski in Kevin Schwantz. Srečno! 





 (tehnika: tempera, dimenzija: 800x500)


(tehnika: olje/platno, dimenzija: 1100x900)

1 komentar: